Nekdanji predsednik Tajvanske ljudske stranke (TPP) Ko Wen-je je v mestu Chiayi uradno potrdil, da bo poslanec Zhang Qi-kai kandidiral za župana na prihajajočih lokalnih volitvah. Ko je hkrati prevzel vlogo vodje Zhangovega volilnega štaba in napovedal daljše bivanje v mestu, s čimer želi okrepiti prisotnost stranke na lokalni ravni in ponoviti pretekle volilne uspehe. Ob tem je Ko ostro kritiziral predsednika države Lai Ching-teja zaradi trenutne politične blokade državnega proračuna v parlamentu. Po njegovih besedah je vlada pod vodstvom Demokratične progresivne stranke (DPP) postala preveč trdoglava, rešitev za politično stabilnost pa je po njegovem mnenju v celoti odvisna od predsednikove pripravljenosti na kompromis. Politične napetosti so se dodatno zaostrile zaradi vprašanja zakona o umetnem razmnoževanju, kjer DPP obtožuje stranko TPP dvoličnosti. Poslanka DPP Lin Chu-yin je izpostavila, da Ko Wen-je na eni strani zahteva sprejetje zakonov o nadomestnem materinstvu, na drugi strani pa njegova stranka v parlamentu blokira proračunska sredstva, ki so nujna za delovanje države. Medtem se znotraj opozicije nadaljujejo razprave o tako imenovani dvoletni klavzuli za neposredno izvoljene poslance TPP, za katero Ko trdi, da ostaja v veljavi, a dopušča možnost notranjih pogovorov o njeni izvedbi.

Najstnik je priznal krivdo za umor 70-letne babice Vyleen White med poskusom kraje njenega vozila v Queenslandu, Avstralija. Uboj leta 2024, ki naj bi bil del poskusa ugrabitve avtomobila, je sprožil kontroverzne zakonske reforme vlade Crisafullija, znane kot zakoni 'odrasel zločin, odrasel čas', ki so usmerjeni v strožje kaznovanje mladoletnikov.

Republikanska stranka se slabo leto pred vmesnimi volitvami leta 2026 spopada z resnimi notranjimi pritiski in upadom javnomnenjske podpore, ki ga analitiki pripisujejo predvsem politiki in retoriki predsednika Donalda Trumpa. Neimenovani republikanski senator je javno priznal, da sporočila stranke ne odmevajo več pri širšem krogu volivcev, kar povzroča precejšnjo mero pesimizma glede ohranitve kongresne večine. Glavni zakonodajni dosežek leta 2025, zakon OBBB (One Big Beautiful Bill Act), ki so ga poskušali rebrati v davčne olajšave za delavske družine, med volivci ni dosegel pričakovanega učinka. Notranja razhajanja znotraj stranke so se dodatno poglobila ob preobrazbi ene najbolj gorečih Trumpovih zaveznic, Marjorie Taylor Greene. Njen odmik od predsednika in zavračanje nekaterih medijskih virov, kot je Fox News, ki jih je označila za dejansko nezanesljive, nakazujeta na globlji razkol v gibanju MAGA. Medtem ko vodstvo stranke v predstavniškem domu s Stevom Scalisom na čelu skuša izpostaviti modernizacijo nadzora zračnega prometa in stabilizacijo davčnih stopenj, se baza volivcev, zlasti srednji razred, po anketah sodeč vse bolj oddaljuje od aktualne administracije. Analitiki opozarjajo, da bi lahko kombinacija neuspešnih gospodarskih sporočil in osebnega obračunavanja Donalda Trumpa znotraj lastnih vrst privedla do t. i. »modrega vala« na prihajajočih volitvah. Republikanci so že leta 2025 doživeli vrsto porazov na lokalnih ravneh v Virginiji in New Jerseyju, kar so številni interpretirali kot jasen signal upadanja Trumpovega vpliva in naraščajočega nezadovoljstva z njegovo politično smerjo.

Nedavne zakonodajne reforme v Mehiki, zlasti na področju varnosti, so bile predstavljene kot krepitev pravnega okvira z upoštevanjem načel zakonitosti, sledljivosti, sodnega nadzora in zasebnosti, ne da bi kršile pravice državljanov. Medtem se Sociedad de Autores y Compositores de México (SACM), ključna kulturna institucija, sooča z resnimi obtožbami o korupciji. V svetu zabave pa je 'funa' (javno obsojanje) postala pomemben dejavnik za udeležence resničnostnega šova 'La casa de los famosos'. Sočasno se odvijajo intenzivne razprave o prihajajoči volilni reformi, ki naj bi zagotovila vključujočo demokracijo. V širšem družbenem kontekstu pa se pojavlja razmišljanje o 'dobo nesramnosti' v Mehiki, kar kaže na spremembe v javnem moralnem kompasu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je odredil pripravo novega zakonskega predloga, ki bo temeljito preoblikoval delovanje državnega preiskovalnega urada (DBR). Po napovedih iz predsedniškega urada v Kijevu naj bi bil osnutek zakona pripravljen že v januarju, nato pa bo po nujnem postopku predložen v obravnavo ukrajinskemu parlamentu. Namen napovedanih zakonodajnih sprememb je posodobitev in izboljšanje učinkovitosti tega ključnega organa pregona, ki se ukvarja s preiskovanjem najtežjih kaznivih dejanj, vključno s korupcijo na visokih položajih. Zelenski je poudaril, da pričakuje hitro pripravo dokumentacije, s čimer želi zagotoviti nemoteno in preglednejše delovanje preiskovalnih struktur v državi. Ta korak velja za del širših prizadevanj ukrajinskih oblasti za reformo pravosodnega in varnostnega sektorja v skladu z mednarodnimi standardi.

Indonezija je v petek začela izvajati svoj novo ratificirani kazenski zakonik, s čimer je po več kot 80 letih nadomestila kazenski zakon, ki izvira iz nizozemske dobe.

V Tajvanu je 2. januarja 2026 uradno nastopil dolžnost novi generalni sekretar nadzornega juana, Huang Shih-cho. Nekdanjega poslanca je na to mesto 29. decembra 2025 imenoval predsednik države Lai Ching-te, s čimer se je končal postopek popolnitve vodstva te pomembne ustavne ustanove. Podpredsednik nadzornega juana, Li Hung-chiun, je ob uradnem prevzemu funkcije poudaril Huangov močan čut za poslanstvo in izrazil pričakovanje, da bo njegova strokovnost ključna pri posodabljanju delovanja institucije ter izvajanju njenih nadzornih nalog. Imenovanje Huanga na to strateško funkcijo prihaja v obdobju povečanih notranjepolitičnih napetosti in strožjih zakonskih zahtev glede integritete javnih uradnikov. Kot generalni sekretar bo Huang odgovoren za operativno vodenje organa, ki ima v tajvanskem političnem sistemu pooblastila za preiskovanje nepravilnosti v javni upravi in sprožanje postopkov odpoklica ali obtožbe proti uradnikom. Njegove bogate izkušnje iz zakonodajne veje oblasti bodo po ocenah vodstva nadzornega juana bistveno prispevale k učinkovitejšemu izvajanju prioritetnih nalog v novem mandatu.

Odbor za pravosodje in upravo tajvanskega parlamenta je včeraj obravnaval predlog zakona o političnih uradnikih in dopolnitve zakona o odnosih med prebivalci Tajvana in celinske Kitajske. Zakonodajne spremembe, ki jih je predlagal tajvanski izvršni svet, predvidevajo strožji nadzor nad potovanji javnih uslužbencev in nekdanjih visokih uradnikov na celinsko Kitajsko. Cilj reforme je preprečiti dejavnosti, ki bi lahko škodovale nacionalnemu dostojanstvu in varnosti države, vključno z udeležbo na političnih dogodkih v organizaciji Pekinga. Med parlamentarno razpravo so se pojavili ostri spori glede nadzora nad delom visokih funkcionarjev. Poslanec Huang Kuo-chang iz stranke NPP je izrazil dvom o zakonitosti dolgotrajne odsotnosti predsednice nadzornega sveta Chen Chu, ki naj bi bila z dela odsotna več kot leto dni. Hkrati je opozicijska poslanka Weng Hsiao-ling iz stranke Kuomintang kritizirala Izpitni svet (Examination Yuan) zaradi domnevne opustitve dolžnosti in nepripravljenosti na prevzem nadzornih funkcij nad izvršno vejo oblasti. Peking se je na predlagane ukrepe odzval s kritiko, češ da gre za obliko "zelenega terorja" in avtoritarnosti vladajoče Demokratske napredne stranke.

V Grčiji je 1. januarja 2026 začela veljati nova zakonodaja, ki korenito spreminja disciplinski postopek in sistem sankcij za zaposlene v javnem sektorju. Zakon 5225/25 prinaša strožji režim odgovornosti, širi nabor disciplinskih kršitev ter predvideva ostrejše kazni za kršitelje. Reforma je usmerjena v modernizacijo državne uprave in vzpostavitev jasnejših meja pri opravljanju službenih dolžnosti. Nova pravila prinašajo preoblikovan okvir, s katerim želi vlada izboljšati učinkovitost javne uprave in povečati odgovornost uradnikov. Po navedbah poročil zakonodaja uvaja novo obdobje za javni sektor, kjer so disciplinske sankcije neposredno vezane na stopnjo kršitve delovnih dolžnosti. Ukrep predstavlja pomemben korak v prestrukturiranju grškega državnega aparata, ki je bil v preteklosti pogosto tarča kritik zaradi neučinkovitosti.

Druga administracija predsednika Donalda Trumpa je vstopila v svoje drugo leto mandata, ki ga zaznamujejo prizadevanja za uresničitev preostalih ciljev Projekta 2025. Po poročanju medijev naj bi v letu 2026 prišlo do korenitih sprememb v zvezni vladi, vključno z omejevanjem dostopa do splava, spremembami v izobraževalnem sistemu in reorganizacijo obveščevalnih služb. Med najbolj spornimi predlogi sta ukinitev urada za obveščevalne podatke in analize ter uvedba obveznega vojaškega testiranja za dijake v šolah, ki prejemajo zvezna sredstva. Hkrati se stopnjuje konflikt med Belo hišo in neodvisno centralno banko Federal Reserve. Predsednik Trump je ponovno javno napadel predsednika banke Jeroma Powella, tokrat zaradi visokih stroškov prenove stavb centralne banke, kar analitiki vidijo kot nadaljevanje vojne proti neodvisnosti monetarne politike. Gospodarski kazalniki medtem kažejo na upočasnitev rasti in naraščajočo inflacijo, kar po navedbah Bloomberga izničuje ameriško gospodarsko prednost pred preostalim svetom. Trump se je poleg tega odločil za uporabo pravice do veta pri zakonu o plemenskih zemljiščih na Floridi, kar naj bi bil povračilni ukrep proti plemenu Miccosukee zaradi njihovega nasprotovanja gradnji centra za pridržanje migrantov.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim se marihuana v skladu z zakonom o nadzorovanih substancah premika iz prve v tretjo kategorijo. Do sedaj je bila marihuana uvrščena v prvo kategorijo, ki je rezervirana za najnevarnejše droge z visoko stopnjo tveganja za zlorabo in brez priznane medicinske vrednosti. Z novo razvrstitvijo v tretjo kategorijo se priznavajo njene potencialne medicinske koristi in zmanjšuje stopnja zveznega nadzora. Nekdanji kongresnik Ron Paul je to potezo javno pohvalil in jo označil za pomemben korak h krepitvi osebne svobode. Paul, ki je dolgoletni nasprotnik tako imenovane vojne proti drogam, meni, da mora vsak posameznik, ki ceni svobodo, nasprotovati državni prohibiciji. Odločitev administracije odraža spreminjajoči se politični in družbeni odnos do konoplje v ZDA, kar bi lahko imelo dolgoročne posledice za pravosodni sistem in farmacevtsko industrijo. Ukrep predstavlja enega prvih konkretnih korakov nove administracije na področju reforme kazenske zakonodaje.

V ameriškem kongresu se v novem letu obeta zaostritev razprave o prepovedi trgovanja z delnicami za člane zakonodajne veje oblasti. Po večmesečnih pritiskih poslancev obeh strank vodstva demokratov in republikancev pripravljajo lastne predloge zakonov, ki bi omejili finančne dejavnosti politikov. Večina demokratov pri tem vztraja, da bi se morala prepoved razširiti tudi na izvršilno vejo oblasti, s čimer želijo okrepiti integriteto državnih institucij in povrniti zaupanje javnosti v transparentnost delovanja politikov. Istočasno je organizacija RootsAction objavila poročilo z naslovom "Demokratična avtopsija", v katerem analizira vzroke za neuspeh Demokratske stranke na predsedniških volitvah leta 2024. Poročilo kritično obravnava služenje korporativnim interesom, sovražnost do progresivnega krila stranke in odtujenost od delavskega razreda. Norman Solomon, direktor organizacije, je opozoril, da stranka brez soočenja z resnično zgodovino tvega ponavljanje istih napak, kar v luči vzpona avtokracije predstavlja resno grožnjo politični stabilnosti države.

Francoska vlada je pripravila osnutek zakona, ki predvideva popolno prepoved uporabe družbenih medijev za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let. Nova pravila naj bi začela veljati s šolskim letom 2026, predlog pa bo v kratkem obravnaval francoski parlament. Ukrep vključuje dve ključni določbi: prepoved dostopa do platform za osebe pod določeno starostno mejo ter prepoved uporabe mobilnih telefonov v srednjih šolah, kjer se izobražujejo dijaki med 15. in 18. letom starosti. Mobilni telefoni so v francoskih osnovnih šolah že prepovedani. Predsednik Emmanuel Macron je javno podprl to reformo in izpostavil, da se oblikuje mednarodno soglasje o nujnosti zaščite mladoletnikov pred negativnimi vplivi digitalnih platform. Francija pri tem sledi zgledu Avstralije, ki je kot prva država napovedala podobne omejitve za mlajše od 16 let. Osnutek zakona bo najprej posredovan državnemu svetu v pravno presojo, nato pa se bo v začetku prihodnjega leta začela parlamentarna razprava. Cilj reforme je zmanjšati pretirano uporabo tehnologije in zaščititi duševno zdravje mladih.

Tajvanska opozicijska stranka Kuomintang (KMT) je v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o neupravičeno pridobljenem premoženju strank, s katerim želi organizacijo China Youth Corps (CYC) izključiti s seznama povezanih subjektov. Odbor za neupravičeno pridobljeno premoženje (CIPAS) je potezo ostro obsodil in jo označil za spodkopavanje pravne države ter ustavne ureditve, saj naj bi stranka KMT poskušala s politično močjo vplivati na potekajoče sodne postopke glede premoženja. Na torkovem usklajevanju med parlamentarnimi strankami v Tajpeju ni prišlo do soglasja, zato je bil predlog zakona posredovan v obravnavo na plenarno sejo parlamenta. CIPAS vztraja, da CYC ne more veljati za zgolj dobrodelno organizacijo, temveč za entiteto, ki je v preteklosti služila avtoritarnemu režimu. Poleg spornega zakona o premoženju je vlada napovedala tudi ustavno presojo glede ustavitev usklajevanja pokojnin za javne uslužbence, kar še dodatno zaostruje odnose med vladajočo Demokratsko napredno stranko (DPP) in opozicijo.

Vlada Severne Makedonije je na svoji 140. redni seji sprejela predlog zakona o javnem tožilstvu, ki predstavlja ključen korak v okviru reformne agende s področja temeljnih vrednot. Po navedbah vlade je primarni cilj zakonske pobude krepitev vladavine prava, kar je eden izmed osrednjih pogojev v procesu približevanja države evropskim standardom. Sprejetje tega zakona po pojasnilih vladne tiskovne službe pomeni pomemben premik pri zagotavljanju večje neodvisnosti, učinkovitosti in odgovornosti javnega tožilstva. Dokument se osredotoča na reformo pravosodnega stebra, ki bo omogočil preglednejše delovanje organov pregona in vzpostavil trdnejše mehanizme za boj proti kriminalu in korupciji na vseh ravneh države.

Cody Campbell, milijarder in predsednik odbora regentov univerze Texas Tech, je pozval ameriški kongres k ustanovitvi nove krovne agencije, ki bi nadzorovala in preoblikovala ameriški študentski šport. Campbell opozarja, da sedanji sistem kljub profesionalizaciji stroškov, vključno z milijonskimi izplačili igralcem, še vedno temelji na amaterskih modelih ustvarjanja prihodkov, kar ogroža dolgoročno finančno vzdržnost univerzitetnih športnih oddelkov. Po njegovem mnenju bi morala nova entiteta prednostno maksimirati prihodke in uvesti red v trenutno kaotično stanje na tem področju. Njegov predlog prihaja v času, ko se študentski šport v Združenih državah Amerike sooča z velikimi strukturnimi spremembami in pravnimi izzivi glede statusa športnikov. Campbell, ki velja za enega najvplivnejših podpornikov univerze Texas Tech, meni, da je brez korenite reforme pod vodstvom zvezne oblasti prihodnost panoge po letu 2030 negotova. Čeprav bi njegovi šoli kratkoročno lahko ustrezal trenutni kaos, si kot podjetnik prizadeva za sistemsko rešitev, ki bi preprečila bankrote atletskih oddelkov po državi.

Cody Campbell, milijarder in predsednik upravnega odbora univerze Texas Tech, je predlagal korenito reformo ameriškega študentskega športa, ki bi vključevala posredovanje kongresa. Campbell zagovarja ustanovitev novega neodvisnega organa, ki bi prevzel nadzor nad panogo in se osredotočil predvsem na maksimiranje prihodkov. Po njegovem mnenju trenutni sistem trpi zaradi neskladja, saj so se stroški, vključno z milijonskimi izplačili igralcem, povsem profesionalizirali, medtem ko model ustvarjanja prihodkov ostaja na amaterski ravni. Investitor in nekdanji igralec opozarja, da bi brez takojšnjega ukrepanja študentski šport v trenutni obliki težko preživel po letu 2030. Kaotične razmere v industriji, ki jih zaznamujejo visoki stroški in tveganje bankrota atletskih oddelkov, so Campbella spodbudile k javnemu nastopu pred tekmo končnice študentskega nogometa. Čeprav bi kot bogat podpornik lahko le še naprej financiral programe svoje univerze, poudarja, da celoten sistem potrebuje vzdržno strukturo, ki bo nadomestila trenutni amaterski okvir v dobi profesionalnih zaslužkov športnikov.

Kitajska nacionalistična stranka (KMT) in Demokratična progresivna stranka (DPP) sta v luči priprav na prihodnje volitve in zakonodajno obdobje določili vodstvo svojih parlamentarnih skupin. V stranki KMT je položaj generalnega koordinatorja v nacionalnem parlamentu obdržal Fu Kun-chi, ki je bil po spremembi notranjih pravil o omejitvi mandatov edini kandidat. Fu je ob izvolitvi napovedal ostro opozicijsko delovanje in napovedal »upor delavcev in kmetov« proti politikam vladajoče stranke DPP. Na lokalni ravni v mestu Taichung je stranka DPP prav tako oblikovala novo vodstvo svetniške skupine pod vodstvom Zhouja Yong-honga. Glavna naloga novega vodstva bo podpora kandidaturi He Xin-chun za položaj županje na volitvah leta 2026. Te notranje politične osvežitve se odvijajo v času povečanih napetosti s celinsko Kitajsko, ki izvaja preiskave proti tajvanskim politikom zaradi njihovih stališč o neodvisnosti otoka, kar dodatno zaostruje politično ozračje v državi.

Novi indijski zakon o jamstvu za zaposlovanje na podeželju (VB-G RAM G), ki nadomešča prejšnji sistem MGNREGA, bo indijskim zveznim državam prinesel približno 17.000 milijard rupij (okoli 1,8 milijarde evrov) več sredstev v primerjavi s povprečjem zadnjih sedmih let. Po poročilu raziskovalnega oddelka State Bank of India (SBI) se model financiranja spreminja v normativno ocenjevanje, kar bo po simulacijah koristilo večini regij. Poročilo navaja, da bosta le zvezni državi Tamil Nadu in Andhra Pradesh morda utrpeli minimalne izgube pri proračunskem razrezu. Sprememba zakonodaje prinaša nov mehanizem delitve sredstev med centralno vlado v New Delhiju in posameznimi zveznimi državami. Analitiki banke SBI poudarjajo, da bo novi sistem omogočil pravičnejšo porazdelitev finančnih virov glede na dejanske potrebe na terenu. Čeprav reforma ukinja uveljavljen program MGNREGA, vlada s tem ukrepom obljublja večjo učinkovitost pri zagotavljanju socialne varnosti in zaposlovanja v kmetijskih regijah, kjer se prebivalstvo še vedno spopada z nestabilnimi prihodki.

Argentinska vlada je začela s pripravami na morebiten sklic izrednih zasedanj parlamenta, ki bi se lahko pričela 2. februarja in trajala do konca meseca. Po navedbah uradnih virov izvršna oblast načrtuje razširitev obdobja izrednih sej z namenom obravnave ključnih zakonskih predlogov, ki so ostali nedokončani v prejšnjih obdobjih. V središču parlamentarne agende naj bi bila predvsem celovita reforma trga dela, ki predstavlja enega od temeljev vladnega gospodarskega programa. Poleg delovne zakonodaje namerava vlada predsednika Javierja Mileia v razpravo vključiti tudi zakon o zaščiti ledenikov, medtem ko je možnost sej v mesecu januarju dokončno izključena. Odločitev o ponovnem sklicu kaže na prizadevanja vlade, da pospeši zakonodajne postopke v času politične nestabilnosti in gospodarskih izzivov. Parlamentarna dejavnost se bo tako predvidoma osredotočila na strukturne spremembe, ki bi po mnenju predlagateljev lahko stabilizirale argentinsko gospodarstvo.